Preklinjam vas, pisateljice ljubezenskih romanov!

Danes sem se zbudila skrajno žalostne volje. Poleg tega, da sem skrajno neprespana, ker sem celo noč brala knjigo -- in ja, ko pravim knjigo, mislim ljubavni roman -- je razlog za to, ravno knjiga, ko pravim knjiga pa mislim na ljubavni roman. Ker namreč.. Zakaj je tam Murphy lahko zelo jasno povedal ženski, da jo ljubi in da bo vedno z njo in bo zanjo naredil vse? In to po dveh tednih, ko jo je spoznal in povrh vsega, je to še resno mislil.

(Vse napisano velja tudi za ljubezenske filme.)

Neprestano poslušamo kako smo ženske zakomplicirane. In kako je težko razumet kaj hočemo. In da je priročnik kako razumet ženske preobsežen, da bi ga

lahko postavili na splet, pa še to le prvi del. Kako, ali ne razumete, da obstajajo priročniki? Nešteto jih je in vsi so na knjižnih policah št. 821.23. Ali kaj podobnega.

Ker namreč. Meni se še ni zgodilo, da bi mi kdo povedal po dveh tednih da me ljubi. In nikoli še nisem slišala koga reči, da se počuti praznega, ko me ni (kvečjemu sem enkrat po celotedenskem delu na Rtiču dobila odgovor, da si je malo spočil). In pustimo najbolj očitno, da me nihče še ni zaprosil za roko... ali me vprašal, če bi se preselila k njemu. Ali mi povedal, da ne more živet brez mene (tu je bil najbližje (dvodnevno) moj pes Shatzi, ki sedaj sliši na ime Žoni in živi skrajno lepo življenje na Dobrni... ki je jokal, ko sem šla na wc in je uprizoril tragedijo v treh dejanjih, ko sem se stuširala, ker me pač ni videl).

In, noben moški, pa naj bo še tako perfekten, ni nikoli povedal, kako zelo ga je stisnilo pri srcu, ko sem ga poljubila na lice. Ali objela. Ali ko sem se slekla. Noben ni jokal. Noben ni ponorel od ljubosumja. Noben me ni ugrabil, ali me branil pred vsemi hudimi vitezi.

Skratka, še ga iščem, takega, ki bi mi povedal, da se mu kolena šibijo od moje prisotnosti in ki bi mi povedal da se mu trže srce, ko odhajam.

Kar hočem reči je... Preklete bodite pisateljice ljubezenskih romanov! Preklete, preklete. Kaj ustvarjate za žensko idealne tipe, tipe, ki v resničnem življenju ne obstajajo? Ker se vživim v zgodbo in v vaše popolne in čustvene tipe, ki so po drugi strani vsi ponosni in nedostopni.. ampak ne za vse, seveda ne. Samo za svojo žensko se odprejo, za tisto perfektno, le zanjo imajo oči. Medtem pa jaz ne morem pripravit mojega fanta niti na to, da odloži računalnik na tla, ko greva spat. Ker mora  biti na postelji. Ker ja, romantike iz knjig nimajo, ampak trmo, te pa je toliko kot pri glavnih junakih in še več. Seveda mi je jasno, da ne bodo taki. Tudi meni nebi bilo všeč, če bi nekdo hotel, da sem popolna gospodinja iz kakšnega filma.. Ampak vseeno. GRRRRR....

In sedaj naj se prosim  najde nekdo, ki bo vse to zanikal in mi povedal, da sem v zmoti. Please, make my day.