Dvakrat se obrneš - pa je že hrbet zunaj. Nov obrat, tokrat v drugo stran in znajdeš se na robu prepada, edina stvar, ki te še varuje pred padcem je kos blaga, ki se ga oklepaš, kot da gre za tvoje življenje. In gre. Sredi noči je ostati brez prešite odeje situacija, ki jo z lahkoto enačim s smrtjo. No, kje smo bili.. ah ja. Na robu prepada. Tako ne bo šlo. Obrat nazaj in -BUM. Noga je zadela v koleno. V njegovo koleno. Ok, sedaj sem pa res budna. Žalujem za svojim spancem. Forever gone. In sedaj ponovno v boj za spanec. In za odejo.
Tako približno zgleda noč, ko moj fant prespi pri meni. Dve osebi na postelji za enega, to deluje samo v enem primeru. Ko se spi bolj malo. Ko pa enkrat želiš spati, potem pa preostane samo ena stvar. Da se razideš.
Hec. Da nabaviš večjo posteljo. To bo pa ja prava dogodivščina. Tako sem si mislila, pa seveda ni tako, ker zakaj bi bilo. Naj vam nekaj povem, modrost, ki sem jo spoznala ta mesec. Postelje so drage! In to samo en del. Potem pa moraš dokupit še par delov, ki so seveda ravno tako, če ne še bolj, dragi in potem, ko misliš, da si že končal nakupovat, to je zato, ker si prodal že obe ledvici in levo pljučno krilo, moraš kupiti še posteljnino.
Skratka. Da skrajšam zgodbo... Nabaviti nameravam novo posteljo. Oz. staro novo posteljo, ker si nove ne morem privoščit, ledvice rabim, pljuča pa tudi. Zato bom prodajala drugo stvar, ki jo imam. Novoletne voščilnice, hand made by me. Niso tako dragocene kot ledvice, ampak je v vsaki del mojega srca. Kako bo šlo, bomo pa videli.
Zatorej sedaj kot obsedenec gledam po bolhi, če bo ponujenega kaj spodobnega znotraj mojega cenovnega ranga (seveda ni) in se sprašujem, ali mi bo kdaj uspelo opremiti moje malo skromno gnezdo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Zelo bom vesela tudi vaših komentarjev, predlogov in kritik!