Verjetno ne veste vsi, ampak letos poleti je v večna grizlišča odšel moj mali Vladimir in odkar ga ni, je v mojem srcu ostala velika praznina, na mojih rokah pa veliko spominkov. Moj mali Vladko je sicer dobil ime po Leninu, pa se je kasneje izkazalo, da je bolj romunski kot ruski hrček.
Moj mali krvoločni Vladimir in njegov vzornik Vladimir Tepeš |
Ker ga torej ni več [:(], pogrešam nekoga, za kogar bi lahko skrbela in čeprav je Fiki kar super rastlina, ki me prenaša že par let in je moj pravi valentin, ali pa gregorij, kakor pač vzamete, sem se odločila, da bi rada preizkusila nekaj novega. In sicer, rada bi vzgojila svojo rastlino. Iz semena. Od nule.
mini vrt, skrajno improvizorično |
In nato sem sadila. In čakala. In poslušala vse nasvete, ki sem jih lahko dobila. Seveda sem si obetala pomoč od moje cimre, ki je po izobrazbi.. am... no, kmet (ne spomnem se točnega naziva). Ona pa pravi, da naj zaupam svoji presoji, ker pač ne pozna tragične zgodbe prejšnje rastline. Mislim da se je imenovala Ramzes. Rastlina, ne cimra. Ne, saj mi pomaga in skrajno zabavno zgledam, ko ji za vsak kal tečem kazat kaj mi je uspelo, pa vedno me pohvali in je nasplošno zelo potrpežljiva z menoj... postala je osebni zdravnik za moje rastlinice.
In tako imam sedaj že prvih šest pogumnežev, ki so se odločili, da mi dajo možnost, za kar sem jim neizmerno hvaležna. Sedaj se lahko z njimi pogovarjam, skrbim zanje in jih zalivam. Saj vem, izledam kot norka, ampak po pravici povedano, vas to nebi smelo več presenetiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Zelo bom vesela tudi vaših komentarjev, predlogov in kritik!