Dvakrat se obrneš - pa je že hrbet zunaj. Nov obrat, tokrat v drugo stran in znajdeš se na robu prepada, edina stvar, ki te še varuje pred padcem je kos blaga, ki se ga oklepaš, kot da gre za tvoje življenje. In gre. Sredi noči je ostati brez prešite odeje situacija, ki jo z lahkoto enačim s smrtjo. No, kje smo bili.. ah ja. Na robu prepada. Tako ne bo šlo. Obrat nazaj in -BUM. Noga je zadela v koleno. V njegovo koleno. Ok, sedaj sem pa res budna. Žalujem za svojim spancem. Forever gone. In sedaj ponovno v boj za spanec. In za odejo.
