Zakaj pa nebi letos krofov spekli kar sami?
Verjetno ima vsaka babica svoj poseben recept, ampak za nas, študente, je peka krofov težje dosegljiv podvig od španske vasi. Ampak, zakaj pa ne. Torej, letos sem se, v nasprotju z lani, odločila, da bom krofe poskušala speči malo prej (saj veste, poizkusni zajčki)... Lani je bila namreč prava polomija, nič ni nikamor zraslo, krofi so se v olju potapljali, zunaj so bili že vsi črni, notri pa surovi... nakar mi je sošolka posodila njen recept, ki sem ga (seveda) nekje izgubila.. in tako letos nimam "ta pravih" navodil. Zato sem se, kakor velikokrat prej, odpravila na Kulinariko, kjer sem našla recept za krofe (
Povezava na recept), ki so ga vsi hvalili in za katerega zgleda, da praktično ne more spodletet. No, pa preizkusimo ta recept!
Najprej potrebujemo:
1 kg moke (pol gladke, pol ostre moke)
9 dag kvasa (2 kocki ali 1 kocka kvasa in 1 pecilni prašek)
1/2 l mleka
7 rumenjakov
6 dag sladkorja
1 vanilijev sladkor
1 dl olja
1/2 dl ruma
1 kavna žlička soli
1/2 limoninega soka
Najprej zdrobimo kvas v toplo mleko. Rumenjake ločimo od beljakov. V rumenjake damo ves sladkor in penasto umešamo. Ko vse skupaj naraste, dodamo rum in olje. Nato dodamo še limonin sok in sol, potem pa premešamo dodamo še kvas.
Postopoma dodamo še moko, kolikor je pač potrebno (meni je ostala še ena petina moke). Ko rata grudasto in opazite, da vaš električni mešalnik umira od napora, spušča čudne zvoke in se pripravlja na kapitulacijo, mu privoščite počitek in se lotite mešanja s kuhalnico. Ko postane testo podobno... no, testu, zvrnite vse skupaj na trdno površino, kjer boste lahko mesli in si ustvarjali mišice (kardiovaja).
Začnite mesit in počasi bo testo ratalo kompaktnejše. Če se po petih minutah še oprijema podlage, potem je mogoče premalo moke. Če se takoj trga, potem bo pa zadeva verjetno obratna in potrebuje še malo mleka. No, ko boste zadovoljni z zadevo, raztegnite na mizi kuhinjske krpe in jih rahlo posujte z moko.
Majhne dele testa oblikujte v kroglice (take dele, da jih lahko držite v dlani). Razporedite jih po krpah, pri tem pa pazite, da so dovolj narazen, da se potem, ko bodo zrasli, ne sprimejo.
Ko porabite vso testo, potem kroglice pokrijte in jih pustite počivat na toplem za eno uro. Vmes jih lahko enkrat obrnete, da narastejo še na drugi strani. Ta čas lahko porabite za gledanje televizije, učenje, ali pa, če imate tako srečo kot jaz in ste brez pomivalnega stroja, za pomivanje posode. Ko bodo krofi pečeni, boste potrebovali visoko in ogromno posodo, ker jih rata dosti in ker marmelada, ko jo nafilaš z injekcijo v krof, rada odteče, če ste taki kot jaz in ga napolnete dokler skoraj ne poči. Krof potem obrnete z luknjo navzgor, da ne more odtečt nič ven. Ker smo že pri marmeladi, v vašo najljubšo marmelado zlijte nekaj ruma in jo premešajte. Najboljša je najverjetneje domača marmelada, ampak za vse ostale, ki smo se avgusta učili, namesto, da bi kuhali marmelade, bo dobra tudi tista iz trgovine.
Ko krofi narastejo dovolj, pripravite posodo, kjer jih boste pekli. Vanjo zlijte dovolj olja, da bodo lahko plavali. Krofi so zeloooo narasli in veselo plavajo v olju. Lani, ko sem pekla, nikakor nisem mogla ugotovit na kakšnem ognju se ta zadeva peče. Izkazalo se je, da ne sme biti prevroče, najboljše je bilo na najmanjši krogli od štedilnika, na najmanjšem ognju. Takrat smo porabili 3 -- 4 min za eno stran.
Krofe damo z vzhajano stranjo navzdol v olje. Medtem, ko pečete (tistih par minut), je pravi čas, da se spravite iskat injekcijo za marmelado. Če je po pol ure ne najdete, kljub temu, da ste prepričani, da ste jo še lani uporabljali, potem je zelo verjetno, da je bila od vaše cimre in jo je odnesla, ko se je izselila. Najbolje, da pečene krofe prerežete in jih napolnete z marmelado. Če komu ne bo všeč vaša izbira marmelade, potem si ne zasluži jest teh krofov.
Krofi so pečeni in nafilani, če ste imeli namen hujšati, pa... no, saj bo po pustu post. Z zagotovostjo pa lahko rečem: RECEPT JE USPEL!
